Letos sem se ponovno vrnil na priprave v Tianjin, kjer sem bil že lansko leto. Spim, jem in treniram v približno enakih pogojih kot lansko leto, le da je nekaj pozitivnih sprememb. Kar pa še ne pomeni, da letos ne spim na deskah. Na žalost so spalne površine ostale enake, bistveno pa se je izboljšal pristop in kakovost treninga, saj se je trenerski kader okrepil. To leto sta dva nova dodatna trenerja, ki sta prevzela skupino dvojic in trenerka, ki ima pod okriljem ženski del ekipe. Tako lahko glavni trener in njegov pomočnik (ki na mojo srečo govori angleško) večjo pozornost posvečata nam, ki treniramo posamezno. Treningi potekajo v podobnem ritmu kot lansko leto, kar pomeni zjutraj in popoldan po 2,5 ure treninga ter nekatere dni še po eno uro zvečer trening za tehniko.
Moram tudi povedati, da so me izredno prijazno sprejeli in se zelo trudijo, da se počutim kot del ekipe. Čeprav jih večina ne govori niti besede angleško, mi dajejo z njihovim pristopom dober občutek. Čez vikend se zelo potrudijo in me ob večerih peljejo v restavracije, kjer lahko pokušam njihovo tradicionalno kuhinjo in moram priznati, da mi je izredno všeč, saj se zelo razlikuje od kitajske hrane, ki jo poznamo pri nas. Na primer, ne poznajo kislo-pekoče juhe, ki je pri nas obvezen del kitajskega obroka in v restavracijah ne jedo riža med obroki. Seveda jemo riž vsak dan v menzi, kjer treniramo tako, da mi ga ne primanjkuje.
V prvem tednu so stvari potekale brez zapletov in tudi igralci poslušajo tako, da noben ni bil še tepen (vsaj pred mano). Sicer pa je še nekaj tednov pred mano in bom podrobneje poročal o mojih doživetjih na kakšnem predavanju, ko se vrnem.
Naslednji teden odhajam v Vladivostok na odprto prvenstvo Rusije. Gre za močan turnir ranga Grand prix. Žreb mi tradicionalno sicer ni bil naklonjen, saj me v drugem kolu čaka Japonec Takeshita. Nato se vračam v Tianjin, kjer me čakata še dva tedna napornih priprav. V Lendavo se vrnem šele 11. avgusta.
Lep pozdrav
Iztok Utroša
