Vsaka stvar se nekje in nekako začne. Badminton je svoje začetke v Lendavi dočakal »davnega« leta 1971… Na mestu, kjer še vedno stoji, je zrasel nov in težko pričakovan objekt, ki je za lendavski šport pomenil boljše čase. In hkrati tudi možnosti za bolj eksotične dejavnosti v dvorani. Eksotične v smislu še ne poznanega našim domačinom. V glavi prof. Viljema Sekereša so takrat že dirjale badmintonske žogice po začrtanih igriščih, s katerimi se je sam seznanil in bil nasploh navdušen na svojem študiju v Zagrebu. Po njegovi zaslugi je bila ustanovljena badmintonska sekcija v okviru Šolskega športnega društva Mladost, ki je še v istem letu gostila tedanjega sekretarja Badmintonske Zveze Slovenije Janeza Poharja. Ta je v Lendavi prikazal, za kakšno igro gre in kako jo je treba igrati ter trenirati, da bi dosegli rezultate. Ker se je šport z azijskim poreklom razlikoval od ostalih s svojo atraktivnostjo, zanimivostjo in ker je nasploh veljal za noviteto, je hitro dobil svoje prve lendavske privržence. Vsi pogoji so torej bili izpolnjeni in badminton se je lahko začel udejanjati.
Tako je že leta 1972 Lendavi bila zaupana organizacija 10. pionirskega prvenstva Slovenije, kjer pa naši igralci še niso dosegli vidnih uvrstitev. Prva se je namreč zgodila dve leti kasneje, v sezoni 1974/75, ko je Franc Pal postal republiški prvak med pionirji. Poleg njega so prvo generacijo lendavskih badmintonistov krojili še Ladislav Pücko, Bojan in Smiljan Bedič ter Vlado Batkovič.
Drugo polovico 70. let so zaznamovali Franc Kontrec-Furu, Vlado Bojnec, Robi Horvat-Brico, imeli pa smo tudi uspešni predstavnici nežnejšega spola Ivanko Mertik in Slavico Šlibar, ki je dosegala izjemne uspehe, med drugim je bila večkratna pionirska prvakinja Slovenije.
V začetku 80. let so vse boljši postajali Borut Gornjec, Ladislav Horvat, Bojan Sekereš, Goran Dominko, Igor Šenlinger ter igralke Dunja Matičič, Vesna Vida in Suzana Petkovič. Omenjena generacija je dosegla veliko uspehov, saj so nekateri zastopali (takrat še) jugoslovansko reprezentanco na mednarodnih prvenstvih (evropsko prvenstvo Plume d’or, EP v Hamburgu za mladince,…).
Sredina 80. je prispevala igralce, kot so Miran Dominko, Marjan in Rudi Vugrinec, Goran Bajs, Aleš Skušek, Aleksander Kustec ter Tanja Šlibar in Breda Koren. Na pionirskih in mladinskih prvenstvih smo pridobili kar veliko prvakov. Miran Dominko, Marjan Vugrinec, Tanja Šlibar in B. Koren so se leta ’83 udeležili tudi mladinskega evropskega prvenstva v avstrijskem Presbaumu.
V začetku 90. so se pri vrhu badmintonskih lestvic začela pojavljati imena Tibor Füle, Borut Kuprivec, Laci Varga, Igor Lebar, Karina Sekereš, Nataša Mulič, Natalija Matičič in Mirjana Krpan. Füle in Kuprivec sta nastopila tudi v slovenski reprezentanci na EP za mladince v Budimpešti. Badmintonska sekcija v Lendavi je štela takrat že preko 40 članov.
Nasledja generacija igralcev ki je zaznamovala lendavski baminton so Goran Kerek, Jože Kuprivec, Sandi Török, Jože Lebar, Andrej Nemec. Med badmintonistkami pa so izstopale Mirjana in Sanja Nađ ter Natalija Petkovič. Leto 1992 se je vodstvo lendavskega badmnitona odločilo za manjšo spremembo in tako je sekcijo ŠŠD Mladost zamenjal Badmintonski Klub Mladost.
Mlajša generacija igralcev je upravičila ime kluba z Miho Horvatom, Danijem Novakom, Jernejem Novakom, Vladimirom Petkovičem in med dekleti Martino Bukovec in Simono Koncut. Njihovi nastopi na domačih in prvenstvih v tujini niso ostali nezaznamovani. O badmintonu se je, čeprav v vestičkah, pisalo in tako prispevalo k popularizaciji tega športa v Lendavi.
Konec 90. let je v klub prišel nov val mladih igralcev; Marko Ketler, Simon Pal, Tomaž Skledar, Boštjan Šömen, Matjaž Žalig. Naši najmlajši upi Iztok Utroša, Rok Činč, Iva Lukač in Nika Koncut pa že od svojih začetkov trenirajo s profesionalnim trenerjem Denisom Pešehonovim iz Ukrajine, ki je s prihodom v klub leta 1998 začel s strokovnim in kvalitetnim delom.
Naši igralci so bili vedno prijetno sprejeti tudi na mednarodnih turnirjih, v Gleisdorfu, Pressbaumu (A), Meranu (I), Arnheimu (NL), Friedrichshafnu, Augsburgu, Waghauselu, Herxheimu (D), Trenčinu, Košicah (SK), Strassbourgu (F), Budimpešti, Miskolcu, Papi, Kaposváru, Segesdu, Szegedu, Bagodu (H), Zagrebu, Poreču (HR), od koder so se vračali z uspehi. Dokaz za razvoj badmintona je tudi nakup tepihov za igranje badmintona leta 1995, ki omogočajo organizacijo in izvedbo vrhunskih turnirjev v Lendavi.
Med ne-tekmovalne dosežke konec drugega tisočletja pa bi lahko klubu pripisali precej tega, vendar pa omenimo tiste najpomembnejše: vpeljav načrtnega trenerskega dela, nakup tepihov, ki omogočajo vrhunsko izvedbo tekmovanj, organizacija treningov za študente v Ljubljani in Mariboru ter za rekreativne igralce doma, poletne priprave badmintonistov na novo sezono, po koncu te pa še vsebadmintonski piknik.