Trener BK Mladosti Denis Pešehonov je v četrtek, 26. septembra, pripravil predstavitev kitajskega badmintona, kakor ga je videl in spoznal letos julija in del avgusta, ko je na pripravah in kasneje na SP spremljal Iztoka Utrošo. Naš najboljši igralec in trener sta se najprej udeležila priprav v mestu Tjanžin, ki šteje za tretje največje mesto Kitajske s 14 milijoni prebivalcev.
Ključ do uspeha …
Če želimo razumeti uspeh kitajskega badmintona, je najprej treba razumeti njegov sistem; krovni organizaciji sta v tej deželi kitajska badmintonska zveza in nacionalni center, ki imata pod svojim okriljem več kot 20 provincialnih centrov. Ti se spet delijo na občinske centre, slednji pa na sekcije, kjer se badminton za otroke pravzaprav začne – tudi v obliki pouka – in kjer si do prehoda v občinski center vse stroške igralci krijejo sami, razlaga Pešehonov. Če se otrok izkaže za perspektivnega in ga trener predlaga, napreduje v omenjeni občinski center, kjer ima vse nadaljnje stroške pokrite, vključno z bivanjem, hrano, opremo in dobi tudi štipendijo. Njegovo šolanje takrat pomeni le igranje badmintona. “Otroci v bistvu hodijo v službo na badminton,” pravi Denis, ki je skupaj z Iztokom bil v centru s 30 igralci.
Šest ur treninga na dan
Treningi v centrih potekajo dva do trikrat na dan in trajajo približno dve uri in pol. Vaje, ki jih izvajajo, so približno enake, kakor jih poznamo mi, le da je njihova intenziteta večja; tako ena sama vaja traja tudi 40 minut. Obvezen del treninga je tudi fitnes in delo z utežmi: “Prvič sem videl manjšega fanta s kakšnimi 70 kilogrami, ki je delal počep s 140-kilogramsko utežjo.” Zamujanja in izmišljevanja ni, saj v nasprotnem primeru sledi kazen. Kazen za tistega, ki recimo ne poje obveznega zajtrka, je ena ura tekanja po vročini; kazen za zamudo je bil tudi mobitel enega od igralcev, ki ga je trener vrgel ob steno.
Igralci imajo vsega skupaj (le) pet tekmovanj na sezono, vse ostalo so samo treningi. “Na takšna tekmovanja jih potem pridejo gledat trenerji z nacionalnega centra in kakšnemu ponudijo napredovanje,” razlaga Denis, “možno, da tudi kakšnega zelo dobrega zavrnejo, pa saj je milijon drugih, ki čakajo na priložnost!”
Nacionalni junaki
V deželi, kjer je badminton nacionalni šport, kjer je Lin Dan zvezda, zaradi katerega so njegove tekme prepolne navijačev, in kjer so dvorane s 15 igrišči praktično ves dan zapolnjene, se pač ni bati osipa vrhunskih igralcev – z njimi se namreč dela od malega, po omenjenem sistemu, ki ga v glavnem financira država. “Kitajska je velesila, ker ima tak sistem, tu in tam se prebije kakšen igralec z Danske, Anglije ali Švedske, drugače pa prevladujejo Azijci,” še dodaja Pešehonov, “a vsak ima svoje ambicije, pa naj bo šolski, državni ali svetovni prvak … Nič ni nemogoče!”
Kako je Iztok videl in doživel priprave, pa tukaj: https://mladost.si/priprave-po-kitajsko/